Poškodba jezika s posledico (vsaj začasne) izgube okusa povzročena po zobozdravnici pri storitvi vstavljanja zobne zalivke

Čeprav so zdravstvene napake s posledično škodo na zdravju pogostejše pri operacijah in težjih zdravstvenih posegih, smo nedavno reševali primer stranke, ki je pri običajnem vstavljanju zobne zalivke (plombiranju zoba) pri zobozdravnici doživela hudo ureznino jezika s posledico vsaj začasne, morda pa tudi trajne izgube okusa. Primer nas je posebej pretresel, saj je vstavitev zobne zalivke sorazmerno enostavna zobozdravstvena storitev, pri kateri pač ne gre pričakovati, da bi do takšne poškodbe sploh lahko prišlo.

Zobozdravnica je s svedrom pacientki, naši stranki, poškodovala jezik na ta način, da ji je prizadejala 3 cm ureznino. Pacientka je posledično morala pomoč poiskati na urgenci. Utrpela je hude bolečine, mravljince, v času, ko se je jezik celil, pa je lahko uživala samo tekočo hrano. Zaradi opisane poškodbe in posledičnih bolečin nekaj tednov ni mogla normalno govoriti. Celjenje jezika je dolgotrajen postopek, saj če si lahko predstavljate, kako jezik boli, ko se ugriznete, pa si poskusite predstavljati, kako boli, ko ti jezik štrli stran in kako boleč je takšen občutek v ustih.

Že sama poškodba je načeloma nestrokovno in malomarno delo zobozdravnice. Poškodba jezika se seveda lahko zgodi tudi pri vstavljanju zobne zalivke, pogosteje v otroški stomatologiji, ker otroci zelo težko dolgo sedijo in držijo glavo in usta ter jezik pri miru. Za preprečevanje ureznine jezika si zobozdravnik praviloma pomaga s tamponi, ki pa jih pri naši stranki zobozdravnica očitno ni uporabila.

Posledica, ki jo je stranka utrpela, pa ima širše razsežnosti, saj ji je s poškodbo povzročila vsaj začasno, nadaljnje zdravljenje pa bo pokazalo, če tudi trajno izgubo okusa. Poškodba jezika je bila namreč tako obsežna, da je bilo poškodovano živčevje jezika. Na začetku se o takšni posledici ni sklepalo, niti sumilo, saj je bil jezik otečen, mravljinčast in je bilo klinično za pričakovati, da bo jezik pozdravljen, ko bo uplahnila oteklina.

Dogodek nam je stranka opisala tako:

“Ko me je zobozdravnica urezala v jezik, sem videla, kako je kri špricnila po njenih zaščitnih očalih. Rekla mi je, da ni nič hujšega in naj izpljunem kri in slino. Ko sem navedeno izpljunila, sem takoj videla, da pljuvam samo kri in da krvavitev ne poneha. Stanje je bilo grozljivo. Zobozdravnica me je odslovila, češ, da se to popravi samo od sebe. Na poti domov se krvavitev ni ustavila, mislila sem, da mi bo razneslo glavo od bolečin, zato sem bila primorana poiskati pomoč na urgenci. Že prej sem se bala zobozdravnika, od tega dogodka pa strahu ne morem niti opisati, tako grozljiv je.”

Sodna praksa je v Sloveniji pestra tudi zaradi malomarnosti v zobozdravstvu. Sicer gre za primere, kjer so zobozdravniki opustili potrebna zdravljenja, nameščali protetiko na bolne zobe in podobno, kar je moč najti na http://www.sodnapraksa.si/. Poškodba jezika s posledico izgube okusa zaradi domnevno malomarnega dela zobozdravnice pa je novost, saj takega primera do sedaj v sodni praksi ni moč zaslediti. Razlog temu je tudi praktičen sklep, da očitno do tožbe in posledičnega sodnega postopka, zaradi plačila odškodnine od zavarovalnice ali od izvajalca samega, ni niti prišlo.