Delitev premoženja v zunaj zakonski skupnosti

Medtem, ko je delitev premoženja ob razvezi (ločitvi) bolj ali manj poznana stvar, se nešteta vprašanja pojavljajo v primeru prekinitve zunaj zakonske skupnosti, saj po statističnih podatkih v Sloveniji že skoraj vsak tretji državljan živi v zunaj zakonski skupnosti. Zato se posvetimo tem vprašanjem »ločitve« in delitve premoženja.

Da sploh lahko govorimo o nastanku zunaj zakonske skupnosti, mora obstajati življenjska skupnost moškega in ženske, ki je v vseh pogledih enaka zakonski zvezi, le da zakonska zveza med njima ni bila sklenjena formalno. Gre za medsebojno čustveno navezanost, ki za zunanjega opazovalca daje navidezni vtis, da gre za moža in ženo. Niti ni nujno, da imata ves čas skupno bivališče – tudi mož in žena ne živita nujno ves čas skupaj (čeprav je skupno življenje običajno). Po teh kriterijih, ki jih določa Družinski zakonik, tudi presojamo če je neka skupnost zunaj zakonska skupnost.

Uradni postopek za razvezo v zunajzakonski skupnosti

Uradnega postopka za razvezo – »ločitev«- zunajzakonske skupnosti ni. Ker zunajzakonska zveza ni bila registrirana, tudi ni bilo potrebno registrirati njenega razpada, smiselne ločitve torej. V večini primerov se zunaj zakonska partnerja preprosto razideta. Enako kot pri zakonski zvezi, se, v skladu z določili Družinskega zakonika, tudi v zunaj zakonski skupnosti vse premoženje, ki ga partnerja ustvarita z delom, v času trajanja zunajzakonske skupnosti, šteje v skupno premoženje. Tu gre za premoženje, ki ga partnerja ustvarita z delom. Sem tako ne spada premoženje, ki ga partnerja dobita denimo kot darilo ali dediščino. Ob razpadu se to skupno premoženje deli na pol, razen, če kateri izmed partnerjev dokaže, da je bil njegov prispevek neproporcionalno večji. Zunaj zakonska partnerja se lahko dogovorita o razdelitvi skupnega premoženja že v času trajanja zveze, a mora biti v tem primeru dogovor sestavljen v obliki notarskega zapisa. Če pa je delitev premoženja dogovorjena šele po razpadu zveze, pa za dogovor oblika notarskega zapisa ni potrebna. V primeru, da se partnerja za časa trajanja zunaj zakonske skupnosti glede delitve skupnega premoženja med sabo ne moreta dogovoriti, lahko partner ki presoja, da je oškodovan, na pristojno okrožno sodišče vloži predlog za ugotovitev obsega skupnega premoženja. Če se tudi takrat partnerja ne dogovorita, lahko partner vloži tudi tožbo na ugotovitev obstoja in obsega skupnega premoženja, ki je nato podlaga za delitev le-tega.

Mirno reševanje spora

V smislu mirnega reševanja sporov seveda najprej in primarno predlagamo mirno pot za razdelitev premoženja in zapis pogodbe o ureditvi premoženjskega stanja, lahko pri nas, lahko pri notarju, kot to nalaga Družinski zakonik. Kot že navedeno, v skladu z zelo jasnimi določili Družinskega zakonika in še prej Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, vedno najprej predlagamo mirno pot za delitev premoženja, ustvarjenega tekom obstoja zunaj zakonske zveze in zapis zakonsko opredeljene pogodbe ali sporazuma, ki bo izvršljiv, kot to nalaga Družinski zakonik. Še posebej, če je eden od partnerjev v času trajanja skupnosti bodisi finančno, bodisi z delom bistveno več pripomogel k pridobivanju premoženja in njegov delež zagotovo celo presega 50% celotne vložene vrednosti, kot jo opredeljuje zakon.

 

Kaj je zunaj zakonska skupnost

Zunaj zakonska skupnost je po pravnih posledicah izenačena z zakonsko zvezo, zato je vse premoženje zunaj zakonskih partnerjev, ki sta ga le ta pridobila z delom v času trajanja te skupnosti, skupno premoženje. Pri delitvi skupnega premoženja se najprej šteje, da sta deleža na njem enaka, enako kot pri zakonski zvezi, partnerja pa lahko dokažeta, da sta prispevala k skupnemu premoženju v drugačnem razmerju. Neznatna razlika v prispevkih posameznega partnerja k skupnemu premoženju se praviloma ne upošteva.

V zunaj zakonski skupnosti (enako kot v zakonski zvezi) je potrebno jasno razločevati med dvema vrstama premoženja: skupno premoženje – to je tisto premoženje, ki je pridobljeno z delom med trajanjem zunaj zakonske skupnosti (sem spada npr. vse, kar je kupljeno z denarjem od plače ali drugih plačil za delo) – in osebno premoženje – to je tisto premoženje, ki ga je imel partner v lasti ob sklenitvi zveze, in tisto, ki ga pridobi med trajanjem zunaj zakonske skupnosti, pa ni pridobljeno z delom (npr. darila, dediščina …).

Za osebno premoženje velja, da je v lasti partnerja, od katerega je. Po razpadu skupnosti, ločitvi, v celoti ostane njegovo in se ne deli. Skupno premoženje pa je v lasti obeh. Šteje se, da sta oba prispevala enako, kar pomeni delitev na pol. Partnerja pa lahko dokazujeta tudi večji prispevek, kot je bilo že navedeno.

V sporu o tem, kolikšen je delež vsakega zakonca na skupnem premoženju, upošteva sodišče vse okoliščine primera,

  • Dohodke vsakega od zakoncev, pomoč, ki jo zakonec daje drugemu zakoncu,
  • Varstvo in vzgojo otrok, opravljanje gospodinjskih del, skrb za dom in družino,
  • Skrb za ohranitev premoženja ter vsako drugo obliko dela in sodelovanja pri upravljanju, ohranitvi in povečanju skupnega premoženja.

Če je en od partnerjev imel, na primer, stanovanje pred nastankom zunaj zakonske skupnosti, to pomeni, da je stanovanje njegovo osebno premoženje, do katerega ob razpadu zvez, smiselni ločitvi, drugi partner nima nobene pravice. Kar je bilo med trajanjem zunaj zakonske skupnosti s strani katerega koli partnerja kupljeno z denarjem, ki sta ga partnerja zaslužila s svojim delom, se šteje, da je v skupni lasti obeh in si delita na pol, razen če eden dokaže, da je prispeval več (pri tem ni pomemben samo denar, ampak tudi delo, skrb za gospodinjstvo, otroke ipd.). Če gre, na primer, za denar ali kakšno stvar, ki so jo dali starši katerega od partnerjev, je pomembno, komu je bil dan denar oziroma stvar – če je bilo darilo za oba, gre za stvar, ki jo imata v solastnini vsak ½, če jo bilo darilo dano samo enemu, pa je to njegovo osebno premoženje.

Ob razpadu skupnosti, ločitvi, bosta partnerja stvari, ki so njuno osebno premoženje, lahko odnesla s seboj. Stvari, ki so v skupni lasti ali solasti, pa si bosta morala razdeliti ali tako, da bo vsak dobil polovico, ali glede na svoje prispevke. Teoretično je seveda mogoče, da ostanejo tudi naprej v skupni lasti ali solasti, toda za premične stvari v praksi to ni običajno. Če ni mogoč dogovor o delitvi v naravi, lahko tudi drug drugega izplačata ali stvari prodata in si razdelita kupnino.

“ Ob razpadu skupnosti, ločitvi, bosta partnerja stvari, ki so njuno osebno premoženje, lahko odnesla s seboj. Stvari, ki so v skupni lasti ali solasti, pa si bosta morala razdeliti ali tako, da bo vsak dobil polovico, ali glede na svoje prispevke. ”

Drugače velja za stvari, ki so povezane s skupnim bivališčem, stanovanjem. Omet, estrih, parket, oplesk, centralna napeljava in kar je še takšnega, so stvari, ki so tako povezane s stanovanjem, da se jih ne da ločiti ne da bi se jih uničilo. Zato takšne svari ostanejo del stanovanja. Lastnik parketa je tako partner, ki je lastnik stanovanja, ne glede na to, kdo je te svari plačal. Drugi partner pa lahko zahtevata samo povračilo vlaganj v stanovanje v vrednosti stvari in opravljenih del, pri čemur pa je potrebno vedeti, da tovrstni zahtevek zastara v petih letih od dokončanja del.

Računi

Posebno poglavje so računi. Izvirni računi so lahko pomemben dokaz o dejanskem plačilu posamezne stvari in v praksi pogosto odločilen. Je pa mogoče nakup stvari dokazati tudi drugače. Če bo, na primer, eden izmed partnerjev predložil račun, drugi pa za isto stvar izpisek iz prometa na osebnem računu, iz katerega bo razvidno, da je stvar dejansko plačal on, bo sodišče po vsej verjetnosti verjelo tistemu, ki bo predložil dokaz o dejanskem plačilu.

Podobnih variant in možnosti je v vsaki zunaj zakonski skupnosti veliko. Za vsa bomo pri nas našli strokovne in preverjene odgovore in poskrbeli, da vaša »ločitev« ne bo imela prehudih ali nepotrebnih finančnih izgub za vas, obenem pa zadevo, če se le da, rešili tako, da bosta zadovoljna oba bivša partnerja, na način, ki ne bo pomenil dodatnega razburjena in kreganja med obema. Nenazadnje, nekoč sta se le imela rada in se spoštovala in premoženje, kakor tudi delitev premoženja, naj ne bo razlog, da se prepiri ustvarijo ali poglobijo. Tu smo, da vam pomagamo.

 

Kontaktirajte nas za pravno delitev premoženja na 040 481 233 ali na info@milkoskoberne.com. Nahajamo se na Kidričevi 25, 3000 Celje.